Ergonomija na delovnem mestu

Ergonomija sedenja

Ergonomija sedenja se ukvarja z odpravljanjem oz. zmanjševanjem obremenitev, ki so posledica dolgotrajnega, pasivnega sedenja.

S sedenjem običajno povezujemo relaksacijo po napornem fizičnem delu, oz. aktivnostih v stoječem položaju. Ljudje nismo narejeni za sedenje, zato nam statično, dolgotrajno sedenje dostikrat povzroča bolečine v predelu hrbta.

Delo v pisarni se večinoma izvaja v sedečem položaju. Neustrezna oprema ali medsebojno napačne nastavitve delovne mize, računalniškega zaslona in delovnega stola vodijo k enostranski, statični drži, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Velik odstotek izostankov na delovnem mestu lahko pripišemo težavam zaposlenih s hrbtenico. Statistika pravi, da je približno 60 odstotkov invalidskih upokojitev povezanih s poškodbami hrbtenice. Vzrok ni vedno dvigovanje težkih bremen ali težaško delo, temveč najpogosteje prav napačno sedenje. Obremenitve hrbtenice so pri sedenju namreč skoraj dvakrat večje, kot pri hoji.

Pravilna oblika hrbtenice

pravilna oblika hrbtenice

Obremenitev hrbtenice

obremenitev hrbtenice

Sedenje ni naravna drža človeškega telesa,  zato je težko kontrolirati pravilno držo. V sedeči drži je hrbtenica najbolj obremenjena – kar 190% glede na referenčno vrednost.

Z ustreznim stolom, pravilno  držo in obvezno pravilno uporabo naslona in sedišča (stol mora zahtevati in  omogočati pravilno sedenje), lahko obremenitev hrbtenice zmanjšamo na znosnejših 140% referenčne vrednosti.

V stoječem položaju je  hrbtenica v najbolj naravni drži (v obliki dvojnega S) in še sprejemljivi obremenitvi.  Vzemimo to obremenitev kot referenčnih 100%.

Pri ležanju se hrbtenica  maksimalno razbremeni, še vedno pa je glede na referenčno vrednost  obremenjena 24%.

Če leta in leta sedimo v napačni drži, na neprimernem stolu, smo lahko veseli, če jo odnesemo le z bolečinami v vratu, hrbtenici in križu ter glavoboli, ki so lahko posledica slabe cirkulacije krvi. Velikokrat je vzrok za omenjene simptome tudi napačna uporaba sicer ustreznega ergonomskega stola. Dober ergonomski stol mora omogočati dinamično sedenje, kar pomeni, da mora imeti takšen stol ustrezne mehanizme, s katerimi ga prilagodimo individualnemu uporabniku (in ne obratno). Pravilno nastavljen stol spremlja gibanje uporabnika in mu pri tem nudi čim boljšo oporo, ne da bi ga oviral pri opravljanju dela. Aktivna, dinamična drža telesa spodbuja cirkulacijo krvi in dobavo kisika, spodbudi presnovo v možganih in s tem pripomore k boljši koncentraciji, boljšemu počutju ter posledično večji storilnosti na delovnem mestu.

NAJPOGOSTEJŠI NAČINI NEPRAVILNEGA SEDENJA
Neprimerno sedenje

Neprimerno je vsako sedenje, pri katerem izgubi hrbtenica obliko razpotegnjene črke “S”. Pri tem pride do enostranske obremenitve vretenc, kar lahko sčasoma privede do resnih poškodb.

Uporabnik ne sedi na celi površini sedišča

Slika A – Uporabnik ne sedi na celi površini sedišča.

Uporabnik ni v celoti naslonjen na naslon

Slika B – Uporabnik ni v celoti naslonjen na naslon.

Sedenje ob neustrezni višini delovne mize

Slika C – Sedenje ob neustrezni višini delovne mize.

 
ZAKAJ JE TAKO POMEMBNO, DA SEDIMO PRAVILNO?

Vzroki za bolečine v hrbtu so običajno povezani s statičnim načinom sedenja. Takšen način sedenja povzroča  napetost in utrujenost mišic ter vpliva na uspešnost opravljanja dela. Danes se težko izognemo dolgotrajnemu sedenju, vendar vse prevečkrat pozabljamo, da dolgotrajno sedenje, brez ali z malo gibanja na dolgi rok povzroči številne zdravstvene težave.

Pravilna drža
Pravilna drža
Nepravilna drža
Nepravilna drža

Kadar sedimo nepravilno, se trebušne mišice sprostijo in s tem povzročijo, da se hrbtenica nenadzorovano ukrivi. Dolgotrajno sedenje v sključeni drži povzroča napetost in utrujenost v mišicah, medvretenčnih ploščicah in sklepih ter ima negativen vpliv na našo prebavo, dihanje in koncentracijo.

Zato je pomembno, da je med sedenjem na delovnem mestu gibanje telesa dinamično, kar dosežemo z uporabo ustreznega ergonomskega stola, ki spremlja gibanje uporabnika in mu pri tem nudi čim boljšo oporo, ne da bi ga oviral pri opravljanju dela. S konstantnim spreminjanjem drže dosežemo, da se obremenitev prenese na različne dele hrbtenice in s tem preprečimo prekomerne, enostranske pritiske na medvretenčne ploščice ter se izognemo bolečinam v hrbtu.

 

KAJ JE DINAMIČNA OBLIKA SEDENJA?
Dinamično sedenje

Dinamično sedenje pomeni čim pogostejšo menjavanje posameznikove telesne drže med položaji naprej, na sredino in nazaj. S takšnim gibanjem ohranjamo medvretenčne ploščice, ki na ta način prejmejo zadostno količino hranil, spodbujamo delovanje hrbtnih mišic, zmanjšamo otrplost mišic, omogočamo cirkulacijo krvi in dobavo kisika  ter s tem zagotavljamo presnovo v možganih, kar vpliva pozitivno na ohranjanje koncentracije in pozornosti ter pripomore k splošnemu dobremu počutju.

medenica podprta

Pri drži telesa pokončno naprej je medenica podprta, kadar znaša odprti kot med sedežem in naslonom stola 90°. Pri tem se ohrani idealna oblika hrbtenice v obliki črke »S«, kar preprečuje enostranski pritisk na medvretenčne ploščice.

Srednji, odprt položaj telesa

Srednji, odprt položaj telesa zagotavlja enakomernejšo porazdelitev pritiska in manjše obremenitve na medvretenčne ploščice. Hrbtne mišice so bolj razbremenjene, saj prevzame hrbtni naslon stola težo zgornjega dela telesa.

položaj telesa nagnjen nazaj

Kadar je položaj telesa nagnjen nazaj, so medvretenčne ploščice najmanj obremenjene. Zgornji del telesa je sproščen in podprt s hrbtnim naslonom, hrbtne mišice so razbremenjene. Takšen način sedenja spodbuja funkcije prebavnih in dihalnih organov ter stimulira povratni tok krvi iz nog, tudi ob manjšem naklonu hrbtnega naslona.

 
KAJ JE POMEMBNO PRI IZBIRI STOLA?

Stol je tisti del opreme, ki najbolj neposredno vpliva na uporabnika, saj podpira njegovo telo pri delu. S svojo obliko mora nuditi uporabniku čim boljšo oporo, predvsem v ledvenem delu hrbtenice. Zato ni vseeno, kakšen stol uporabljamo.

Ker smo ljudje različnih telesnih mer in ker na delovnem mestu opravljamo različna dela, se moramo pred odločitvijo za nakup delovnega stola zavedati dejstva, da posamezen stol ni primeren za vsakogar, oziroma, da je potrebno za posamezno vrsto dela izbrati ustrezen stol, ki bo uporabniku s svojo obliko nudil čim boljšo oporo, mu omogočal aktivno dinamično sedenje in ga hkrati ne oviral pri opravljanju dela.

Za zmanjšanje morebitnih škodljivih posledic dolgotrajnega sedenja je pomembno, da izberete delovni stol z različnimi možnostmi prilagajanja višine sedeža, globine sedeža, nagiba sedeža, ledvene opore in naslonov za roke. Z nastavljivimi mehanizmi omogočimo posamezniku individualno nastavitev stola za aktivno, dinamično sedenje in neovirano gibanje, s katerim se pospešuje pretok krvi po telesu, kar posledično pripomore k zmanjšanju napetosti in otrdelosti mišic ter odpravljanju nevarnosti stresa na delovnem mestu.

Nastavljiva višina sedenja

Nastavljiva višina sedenja

Nastavljiva višina sedenja je osnovna funkcija stola. S tem se stol prilagaja različni višini posameznika. Višino stola moramo nastaviti tako, da imamo na tleh cela stopala, kot v kolenih mora biti odprt, torej vsaj 90º ali več, stegna usmerjena navzdol proti kolenom.

Nastavljiva globina sedišča

Nastavljiva globina sedišča

Tako kot višina sedenja je pomembna tudi globina sedišča. Stegna določajo globino sedeža. Ta je optimalna, kadar je med sprednjim delom sedeža in notranjim delom kolena prostora za širino treh prstov, vaš hrbet je v stiku z naslonom, pri sedenju pa uporabljate celotno površino sedeža.

 
Nastavljiv naklon sedišča

Nastavljiv naklon sedišča

Stol nas podpira do kota sedenja 90° (kot med zgornjim in spodnjim delom telesa), kar je še sprejemljivo glede vzravnane drže hrbtenice in nemotene cirkulacije krvi po telesu. Vseeno pa je dobrodošla rešitev nagib sedišča, ki odpre kot sedenja, s tem prepreči ukrivljenost hrbta, omogoča pravilno oporo medenici in posledično pravilen položaj hrbtenice.

Nastavljivi nasloni (opirala) za roke

Nastavljivi nasloni (opirala) za roke

Kadar pri delu roke ne morejo biti oprte na delovno površino, moramo imeti stol z nasloni za roke. Ta preprečijo prosto visenje rok in tako razbremenijo mišice ramenskega obroča in vratu. Tudi pri rokah velja pravilo odprtega kota (min. 90°).

 
Naslon in sedišče sta sinhrono gibljiva

Naslon in sedišče sta sinhrono gibljiva in omogočata uporabniku aktivno dinamično sedenje

Sedenje mora biti čim manj statično. Z gibanjem telesa med sedenjem pospešujemo cirkulacijo krvi po telesu in prekrvavitev možganov ter hrbtenjače. Tako zmanjšujemo utrujenost in višamo stopnjo koncentracije. Stol z nagibanjem naslona omogoča aktivno dinamično sedenje in nas pravilno podpira v različnih položajih. Ker se naslon in sedišče različno, a usklajeno nagibata, se obremenitev v kolčnih sklepih enakomerno razporedi po celotnem sklepu.

Stol omogoča prilagoditev različni teži posameznika

Stol omogoča prilagoditev različni teži posameznika, tako, da ga pravilno podpira v vseh položajih

Ljudje smo telesno različni tako po višini, kot po teži. Zato mora biti moč delovanja mehanizma sinhronega nagibanja naslona in sedišča nastavljiva, da stol pravilno podpira posameznega uporabnika.

 
OSNOVNA PRAVILA PRAVILNEGA SEDENJA
Navodila za sedenje
  • Sedite čim bolj nazaj proti hrbtnemu naslonu, tako, da pri sedenju uporabite celotno površino sedeža in naslona.
  • Nastavite višino sedeža tako, da bo kot med vašimi stegni in spodnjim delom nog min. 90°.
  • Stopala so na tleh.
  • Ne sedite s prekrižanimi nogami.
  • Da bo podpora stegen optimalna, uporabite nastavitev globine sedeža tako, da bo med sprednjim delom sedeža in zadnjim delom kolen prostora za približno dva prsta, do širine dlani.
  • Najdebelejši del naslona oz. ledvena opora naj bo v višini pasa.
  • Vedno bodite naslonjeni na hrbtni naslon.
  • Če pri delu uporabljate predvsem sproščen način sedenja (drža telesa nagnjena nazaj), poskrbite, da imaš vaš stol naslon za podporo vrata oz. vratnih mišic. Naslon naj bo nastavljen tako, da vaše glave ne potiska naprej in da je le-ta podprta po celotni površini.
  • Ko prilagodite osnovne funkcije stola vašim telesnim meram, uporabite sinhroniziran način mehanizma in kar največkrat spremenite držo telesa, s čimer  boste preprečili otrplost mišic.
  • Moč pritiska naslona naj bo nastavljena tako, da bo le-ta podpiral vaš zgornji del telesa v pokončni drži in ga ne bo nagibal naprej, oz. ne boste imeli občutka, da padate nazaj.
  • Bodite pozorni na odprte kote telesa z najmanj 90° v kolčnem sklepu, kolenih in komolcih.
  • Prilagodite višino naslonov za roke tako, da bodo vaši komolci počivali na opiralih, s čimer boste razbremenili mišice ramenskega obroča in vratu.
  • Širino med nasloni za roke prilagodite tako, da vaši komolci ne bodo stisnjeni ob telo.
  • Ko sedate in vstajate s stola, prenesite težišče telesa naprej, preko kolen.
  • Izkoristite vse možnosti, ki jih vaš stol ponuja, saj boste s tem prispevali k preprečevanju težav, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega sedenja ali nepravilne uporabe stola.
 

Blagovne znamke

Celoten nabor izdelkov, ki jih nudimo v podjetju Interteam si lahko ogledate na spletnih straneh proizvajalcev.