Ergonomija na delovnem mestu

Ergonomija osvetlitve

Med osnovna načela ergonomije, ki jih je potrebno upoštevati pri zasnovi delovnega mesta spada tudi osvetlitev.

Več kot 80% našega dojemanja okolja prihaja skozi oči. Vid je torej najpomembnejši izmed naših čutov. Vendar se zdi, da o kakovosti razsvetljave običajno ne razmišljamo dovolj. Eden od razlogov je zagotovo neverjetna prilagodljivost oči različnim svetlobnim pogojem, drug razlog pa naša težnja, da se enostavno prilagodimo in sprejmemo dane pogoje osvetlitve. Zdi se, da je slednje razmišljanje precej pogosto, kar ima lahko resne posledice za naše zdravje.

Vse prevečkrat se pri nakupu svetil odločamo le na podlagi videza svetilke in moči vira svetlobe, medtem ko vidik distribuiranja svetlobe, ki je za kvaliteto svetilke najpomembnejši, povsem zanemarimo. Nepravilno, premalo pa tudi preveč osvetljeni delovni prostori vplivajo negativno na zdravje zaposlenih.

Slaba osvetlitev povzroča utrujenost, glavobole in slabost. Raziskave kažejo, da ima 30%-50% zaposlenih, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik, težave z očmi.

Pravilna izbira svetilke za posamezno delovno mesto in pravilna osvetlitev delovnega mesta sta ključnega pomena za doseganje zahtevane delovne učinkovitosti in kakovosti opravljenega dela. Še več – če dosledno upoštevamo načela ergonomije, mora biti osvetlitev individualno nastavljiva.

Pomemben dejavnik, ki ga nikakor ne smemo zanemariti pri osvetlitvi delovnega mesta je tudi ta, da se sposobnost vida razlikuje od osebe, do osebe. Starejši zaposleni lahko potrebujejo tudi do dvakrat več svetlobe, kot mlajši. Različne zahteve v danih svetlobnih razmerah ne vplivajo samo na osvetljenost, ampak tudi na občutljivost za bleščanje, ki je pri starejših še toliko večja.

Za različna dela potrebujemo različno moč osvetlitve, zato osnovna osvetlitev v prostoru velikokrat ne ustreza optimalnim ergonomskim zahtevam. Največkrat je premočna, saj se vedno bojimo, da bo v prostoru pretemno, nikoli pa ob tem ne pomislimo, da je lahko tudi presvetlo ali bleščeče, kar je za oči izjemno moteče.

 

Pravilna osvetlitev delovnega mesta mora biti:

Pravilna osvetlitev delovnega mesta
  • enakomerna,
  • homogena,
  • brez utripanja,
  • brez bleščanja,
  • ne sme biti moteča,
  • nuditi mora svetlobno udobje in
  • mora biti dovolj močna za dela, ki se opravljajo na posameznem delovnem mestu.

 

OSVETLITEV PISARNIŠKIH DELOVNIH MEST

Obstoječa praksa osvetljevanja pisarniških prostorov z direktnimi svetili

Večina pisarniških delovnih prostorov je osvetljena s fluorescentnimi svetilkami, ki so bodisi vgrajene v spuščene stropove (vgradna svetila), ali pritrjene direktno na betonski strop (nadgradna svetila).

Predvsem starejše ali cenejše izvedbe fluorescentnih svetil so še vedno opremljene s t.i. konvencionalnimi dušilkami za zagon, kar najlažje prepoznamo po nekajkratnem utripu sijalke ob vklopu. Svetilke, ki so napajane s takšnimi dušilkami tudi med obratovanjem utripnejo približno 50x v sekundi (frekvenca omrežne napetosti je v Sloveniji 220-230V, 50/60Hz). Sami tega vizualno pogostokrat ne opazimo, a naše oči to zaznavajo in se temu nenehno prilagajajo. Daljša izpostavljenost takšni svetlobi povzroča  pekoč občutek v očeh, oz. imamo občutek peska v očeh.

Primeri najpogosteje uporabljanih direktnih stropnih svetil:

nadgradna svetilka

Nadgradna svetilka
4x18W

vgradna svetilka

Vgradna svetilka
4x18W

nadgradna svetilka 2x58W

Nadgradna svetilka
2x58W

nadgradna svetilka 1x58w

Nadgradna svetilka
1x58w

Tak tip fluorescentnih svetilk distribuira svetlobo nerazpršeno in direktno navzdol. Zaradi težnje proizvajalcev k čim boljšemu izkoristku, so takšne svetilke običajno nezastrte, vir svetlobe (sijalke) pa viden s prostim očesom.

Slaba stran direktnega načina osvetljevanja prostorov in delovnih površin se kaže predvsem v bleščanju in neenakomerni osvetlitvi prostora. Bleščanje povzroča direktno padajoča svetloba, ki se odbija od vseh površin v prostoru. Še prav posebej problematične so gladke površine s sijaj efektom (npr. lakirane mizne plošče, steklene mize, parket ipd.) ter računalniški zasloni.
Ker je intenziteta osvetlitve direktno pod svetili najmočnejša, malce stran pa že občutno pade, so prostori osvetljeni neenakomerno.

Pri osvetlitvi z direktnimi svetili ostajajo strop in zgornji predeli sten neosvetljeni in temni. Ta pojav imenujemo »tunel efekt«. Pri tem imamo občutek, kot da se nahajamo v tunelu in da temen strop »pritiska« na nas. Delo v takem prostoru je sila neprijetno in nestimulativno vpliva na človeka.

Dodatna težava pri svetilih z direktno svetlobo so tudi zelo intenzivne sence predmetov v prostoru. Čeprav tega neposredno ne občutimo pa se morajo naše oči nenehno prilagajati svetlim in temnim predelom v prostoru.

Nezastrta svetila pomenijo dodaten šok in napor za naše oči, saj se morajo neprestano in hitro  prilagajati na različno močen vir svetlobe v prostoru.

Zaradi zgoraj opisanih lastnosti direktnih svetil se morajo oči neprenehoma prilagajati svetlim in temnim področjem v prostoru, kar povzroča utrujenost oči in lahko zmanjša delovno storilnost.

 

Primer osvetlitve prostora z direktnimi svetili

Primer osvetlitve prostora z direktnimi svetili, kjer je dobro viden t.i. »tunel efekt« – temen strop in prostor, ki je osvetljen le približno od polovice navzdol. Svetlobne lise na steni nakazujejo neenakomerno osvetlitev prostora – močna osvetlitev direktno pod svetili in zmanjšana intenziteta osvetlitve v področju, ki se ne nahaja direktno pod svetilkami.


Indirektna razsvetljava

Optimalno rešitev osvetlitve delovnega prostora v pisarniških prostorih predstavlja tako imenovana indirektna razsvetljava, pri kateri se pretežni del svetlobe (cca. 50 – 70%) distribuira indirektno v strop, ki s tem postane navidezni vir svetlobe, manjši del svetlobe (cca. 30 – 50%), ki pripomore k intenziteti osvetlitve pa se preko specialnih razprševalnih leč, oz. mikroprizmatičnih zaslonov, ki razpršijo svetlobo, da ta ni moteča za naše oči, distribuira direktno navzdol.

Prednost indirektnih svetil je torej v intenzivnejšem razprševanju svetlobe in bolj homogeni osvetlitvi delovnega prostora. S tem dosežemo blage prehode iz neosvetljenih področij na osvetljena področja, zmanjšamo intenziteto senc na minimum in odpravimo bleščanje, kar je še posebej pomembno pri delu ob računalniškem zaslonu.

Sodobna indirektna svetila delujejo z elektronskimi predstikalnimi napravami (fluorescentne sijalke) in napajalniki (LED sijalke). Svetila s takšnimi napravami ob zagonu in med obratovanjem ne utripajo, oz. utripajo s tako visoko frekvenco, ki je našim očem nezaznavna. Elektronska predstikala in napajalniki omogočajo tudi regulacijo moči svetenja, oz. zatemnjevanje svetilk.
Rezultat takšnega načina delovanja se kaže v večji svetlobni udobnosti, večji ekonomičnosti, daljši življenjski dobi sijalk in večji varnosti za zdravje ljudi.

 

Osvetlitev prostora s stoječo indirektno svetilko
Osvetlitev prostora s stoječo indirektno svetilko
Osvetlitev prostora z visečimi indirektnimi svetili
Osvetlitev prostora z visečimi indirektnimi svetili
 

Splošna in lokalna osvetlitev delovnega mesta

S svetili za splošno osvetlitev delovnih prostorov osvetlimo celoten prostor do te mere, da je dovolj svetel za splošna dela, ali za delo ob računalniškem zaslonu.

Svetila  za splošno osvetlitev delovnega mesta so lahko v različnih izvedbah:

  • stropna,
  • stropna – viseča,
  • prostostoječa ali
  • stenska svetila.

 

Potreba po dodatni svetlobi na delovnem mestu

Potrebo po dodatni svetlobi na delovnem mestu običajno ne moremo zagotoviti z dodatno splošno razsvetljavo, saj lahko to povzroči prekomerno bleščanje. Zato za dela, ki zahtevajo dodatno osvetlitev (npr. branje ali pisanje) izberemo namizna svetila, s katerimi si osvetlimo delovno površino natančno tam, kjer potrebujemo več svetlobe. Na ta način dosežemo optimalno osvetlitev ter privarčujemo na energiji, saj osvetljujemo le tam, kjer je res potrebno in toliko, kot je potrebno.

 

Primer regulacije osvetlitve delovnega prostora

Dodatni prihranek pri stroških za energijo lahko dosežemo z zatemnitvenimi svetili, ki omogočajo regulacijo moči svetenja glede na potrebe, oz. glede na količino dnevne svetlobe. Regulacija je lahko ročna ali popolnoma avtomatizirana, v odvisnosti od prisotnosti uporabnika in količine dnevne svetlobe.

 

 

OSVETLITEV DELOVNIH MEST V INDUSTRIJI

Vizualni pogoji so v sodobnih industrijskih okoljih običajno ustvarjeni z umetno svetlobo. Ta mora zagotavljati ustrezne pogoje za opravljanje delovnih nalog, kar pomeni, da je potrebno za posamezno vrsto dela izbrati primerno vrsto svetila, z ustrezno svetlobo.

Ustrezna razsvetljava, na pravem mestu je v industrijski panogi ključnega pomena za kakovost izdelkov in ustvarjanje večje produktivnosti ter motivacije zaposlenih.

Nepravilna izbira razsvetljave lahko vpliva na varnost pri delu in zdravje ljudi, na kakovost opravljenega dela in uspešnost zaposlenih, prav tako pa lahko podjetju povzroči višje stroške za porabo energije.

  • Produktivnost – pravilna izbira svetlobnih rešitev lahko poveča produktivnost podjetja do 40%.
  • Varnost – ustrezna raven svetlobe na delovnem mestu omogoča zaposlenim jasno prepoznavanje predmetov in gibanja ter lahko zmanjša število potencialnih nesreč do 66%.
  • Dobro počutje – svetloba, prilagojena specifičnemu delovnemu okolju spodbuja občutek dobrega počutja in pripomore k zmanjšanju odsotnosti z dela.
  • Varčevanje z energijo – ustrezna razsvetljava na pravem mestu prihrani energijo in zmanjša stroške.


Mnoge analize so pokazale, da je nepravilna ali nezadostna osvetlitev delovnega mesta pogost vzrok  povzročitve delovnih nesreč. Delovni stroji morajo biti opremljeni s svetili, ki ustrezajo delovnim procesom, saj splošna razsvetljava običajno ne zadošča in lahko pomeni tveganje za nastanek poškodb pri delu. Pri tem je potrebno zagotoviti, da osvetlitev ne povzroča problematičnih senc, bleščanja ali nevarnih stroboskopskih efektov.

Kakšna naj bo primerna osvetlitev delovnih mest?

Napačni izbor svetil in barve svetlobe lahko povzroči neprijetno bleščanje

Napačni izbor svetil in barve svetlobe lahko povzroči neprijetno bleščanje. Pri osvetlitvi industrijskih delovnih mest se najpogosteje uporablja t.i. »svetila za vlažne prostore«, običajno s po dvema 58W ali 36W sijalkama, s hladno belo (cool white) svetlobo. Takšna svetloba je sicer dovolj močna in zadosti togim predpisom varstva pri delu, a močno blešči in je moteča tako za delavce, ki delajo na tako osvetljenem delovnem mestu, kot za ostale zaposlene, saj je bleščanje svetil vidno tudi iz ostalih lokacij v proizvodnem prostoru.

 

Napačni izbor svetil in barve svetlobe lahko povzroči neprijetno bleščanje

Nezastrte svetilke ne razpršujejo svetlobe in močno bleščijo. Kljub dovolj močni svetlobi, so takšna svetila še posebej problematična na delovnih mestih kontrole izdelkov z gladkimi, sijajnimi površinami, ali pri barvanju izdelkov.
Nezastrte svetilke, ki bleščijo zaposlenim direktno v oči lahko povzročijo utrujenost ter povečajo možnost napak pri opravljanju dela.

 


Spodnji fotografiji prikazujeta pravilno osvetlitev delovnih mest – svetila so zastrta z zrcalno parabolno rastrsko mrežo, ki razpršuje svetlobo in preprečuje bleščanje. Svetloba je tam, kjer mora biti – na delovni površini.

pravilna osvetlitev delovnih mest
pravilna osvetlitev delovnih mest


Nepravilna osvetlitev delovnega stroja lahko povzroči stroboskopski efekt,
ki je zelo nevaren z vidika varstva pri delu, saj ima lahko zaposleni občutek, da stroj miruje.

Neustrezna osvetlitev orodja
Neustrezna osvetlitev orodja
Ustrezna osvetlitev orodja – brez stroboskopskega efekta
Ustrezna osvetlitev orodja – brez stroboskopskega efekta
 

Različna dela zahtevajo različno svetlobo. Na primer –  preverjanje ujemanja barv v tiskarski industriji zahteva osvetlitev večje površine z mehko razpršeno svetlobo, popolnoma brez bleščanja in odsevov, medtem ko je za posamezna natančna dela v mehanski ali elektronski industriji zahtevana natančno nastavljiva in usmerjena svetloba, ki ne povzroča senc na delovni površini.

Primer svetil, ki razpršijo svetlobo
Primer svetil, ki razpršijo svetlobo
Primer svetila z natančno usmerjeno svetlobo
Primer svetila z natančno usmerjeno svetlobo

 
Kakšno svetilo izbrati?

Spekter zahtev za pravilno osvetljenost delovnega mesta je tako raznolik, da je nemogoče zadovoljiti vse zahteve s splošno razsvetljavo, ali enim tipom razsvetljave, zato lahko v grobem razdelimo svetila za osvetlitev delovnih mest na:

  • strojna svetila za vgraditev v ali na delovne stroje (vgradna, nadgradna, cevna in reflektorska svetila),
  • svetila za posamezna delovna mesta (sistemska svetila, univerzalna delovna svetila, svetila s povečevalnimi stekli, ročne svetilke) in
  • stropna svetila za osvetlitev proizvodnih hal in skladišč.

 

Primer svetila, vgrajenega v odsesovalno kabino
Primer svetila, vgrajenega v odsesovalno kabino
Reflektorsko svetilo
Reflektorsko svetilo
Svetilo s povečevalnim steklom
Svetilo s povečevalnim steklom
Ročna svetilka
Ročna svetilka
Primer osvetlitve delovne linije s sistemskimi svetili
Primer osvetlitve delovne linije s sistemskimi svetili
Primer osvetlitve delovne površine z univerzalnimi delovnimi svetili
Primer osvetlitve delovne površine z univerzalnimi delovnimi svetili
Primer osvetlitve hale s stropnimi svetili
Primer osvetlitve hale s stropnimi svetili
Primer osvetlitve hale s stropnimi svetili
Primer osvetlitve hale s stropnimi svetili

Blagovne znamke

Celoten nabor izdelkov, ki jih nudimo v podjetju Interteam si lahko ogledate na spletnih straneh proizvajalcev.